-
1 ruin
['ru:in] 1. noun1) (a broken, collapsed or decayed state: the ruin of a city.) razvalina2) (a cause of collapse, decay etc: Drink was his ruin.) poguba3) (financial disaster; complete loss of money: The company is facing ruin.) polom2. verb1) (to cause ruin to: The scandal ruined his career.) uničiti2) (to spoil; to treat too indulgently: You are ruining that child!) razvajati•- ruined
- ruins
- in ruins* * *I [rúin]nounrazvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje; figuratively onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada; plural razvaline, ruševine, ostankiin ruins — v ruševinah, podrt, razrušento be the ruin of s.o. — uničiti kogahe is but a ruin of his former self (what he was) — on je le senca tega, kar je bilto bring to ruin — povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propadato go (to run) to ruin — razpasti; konec vzetito lay in ruins — spremeniti v ruševine, v razvalineII [rúin]transitive verbporušiti, spremeniti v ruševine, razdejati, podreti, uničiti, opustošiti; pokvariti; onemogočiti, preprečiti, spodnesti; povzročiti propad, ruinirati, uničiti, pogubiti (koga); zapeljati (dekle)to ruin s.o.'s reputation — spraviti koga ob (uničiti komu) dober glas; intransitive verb propasti; biti uničen (ruiniran); poetically zrušiti se -
2 undermine
1) (to make (eg a building) insecure by digging away or destroying the base or foundations: The road was being undermined by a stream.) spodkopati2) (to weaken (eg a person's health or authority): Constant hard work had undermined his health.) spodkopati* * *[ʌndəmáin]transitive verb(pod)minirati; spodkopati (voda), izdolbsti; figuratively spodkopati, oslabiti, uničitito undermine one's health — spodkopati, uničiti si zdravje -
3 wreck
[rek] 1. noun1) (a very badly damaged ship: The divers found a wreck on the sea-bed.) razbitine ladje2) (something in a very bad condition: an old wreck of a car; I feel a wreck after cleaning the house.) razvalina3) (the destruction of a ship at sea: The wreck of the Royal George.) brodolom2. verb(to destroy or damage very badly: The ship was wrecked on rocks in a storm; My son has wrecked my car; You have wrecked my plans.) razbiti, uničiti- wreckage* * *I [rek]nounna obalo vrženi predmeti, naplavine (z morja); razbitine ladje; zapuščena, razbita, nasedla ladja; brodolom; figuratively propadel človek, figuratively razvalina; figuratively propad, uničenje, razrušenje; plural bedni ostanki, razbitki, podrtinehe is (the) mere wreck of his former self — on je le še senca tega, kar je bil prejhe perished in the wreck of "Titanic" — izgubil je življenje v brodolomu TitanicaII [rek]transitive verbnautical razbiti (ladjo); iztiriti (vlak); razbiti, razrušiti, demolirati (stavbe); technical razdreti ladjo; uničiti (npr. zdravje); intransitive verb razbiti se (o ladji), nasesti; doživeti brodolom -
4 shatter
['ʃætə]1) (to break in small pieces, usually suddenly or forcefully: The stone shattered the window; The window shattered.) zdrobiti (se)2) (to upset greatly: She was shattered by the news of his death.) pretresti•* * *[šaetə]1.transitive verbraztreščiti, razbiti, zdrobiti; figuratively uničiti, zrahljati (živce, zdravje itd.);2.intransitive verbraztreščiti se, razbiti se, zdrobiti seshattering power technical brizanca
См. также в других словарях:
uníčiti — im dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodkopáti — kópljem tudi ám in spodkopáti kópljem tudi ám dov., izpodkôplji izpodkopljíte tudi izpodkôpaj izpodkopájte in spodkôplji spodkopljíte tudi spodkôpaj spodkopájte; izpodkôpal in spodkôpal (á ọ, ȃ) 1. s kopanjem od spodaj poškodovati, uničiti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapíti — píjem dov. (í) s pitjem alkoholne pijače zapraviti: zapil je ves denar, vse premoženje; nekaj dni dela, potem pa vse zapije / ekspr.: pamet zapiti; zdravje zapiti s pitjem alkoholne pijače si ga uničiti // ekspr. s pogostitvijo s pijačo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapráviti — im dov. (á ȃ) 1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo // ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
